sneznik_tomaz_penko2.jpg

7.10.2019 / Korčula

 

Prespali smo v pristanišču, katero je bilo cca kakšne 3 kilometre od mesta Korčula. Zjutraj pa raztovarjanje koles in proti sami Korčuli. V ekipi smo imeli tudi poznavalca mesta Korčule, razkril nam je nekaj zanimivih informacij, kot tudi samih skritih kotičkov po mestu, hvala Matjaž. Nato pa naprej, s skupino sva kolesarila še približno kakšne 3 km, nato pa sva jo ponovno ubrala po svoje. Cestna podlaga se je konstantno spreminjala iz asfaltirane v makadamsko in nazaj, kolesarila sva med oljčnimi nasadi, konstantno pa naju je spremljal čudovit panoramski razgled na morje. Tokrat nas je barka čakala v pristanišču Vela Luka, pot do mesta pa sva tik ob koncu še malo improvizirala in zavila še na eno razgledno točko tik ob njej pa bi si lahko privoščila še ogled jame Vela špilja, ampak imamo pri nas precej večje in lepše jame. Sledil je spust v samo mesto in iskanje barke v pristanišču, ob barki še mini malica. Sledila je večerja po večerji pa ni šlo drugače kot (če sva že tako blizu), da sva poiskala še grob Oliverja Dragojevića. Sledil je povratek na barko in počitek. Naslednji dan nas je čakal otok Vis.

 

Preberite več: Kolesarjenje po otokih Južne Dalmacije 3. del

6.10.2019 / Pelješac

 

Iz Sumartina smo izpluli ob 7:00. Ob 8:00 nas je na barki že čakal zajtrk in daljša plovba do Lovište na Pelješacu, cca 3 ure plovbe. Ko smo izkrcali sebe in kolesa je nekatere zamikal skok v morje, midva pa po svoje. Za začetek asfaltni vzpon, ne spomnim se procentov ampak na v ta namen je bila postavljena tabla. Ampak se je sam vzpon poplačal z čudovitim razgledom in čudovitim spustom na drugo stran polotoka. Ko sva na drugi strani dosegla 0 m sva si privoščila še skok v morej, nato pa nadaljevala do pristanišča, kjer naj bi nas že čakala barka. No tekom kolesarjenja je tudi barka spremenila svojo končno destinacijo in tako ta dan nisva iskala stranskih makadamskih poti, pa tudi kilometrina je bila precej manjša od načrtovane. Ta dan nas je čakala še plovba proti Korčuli in večerja na barki.

 

Preberite več: Kolesarjenje po otokih Južne Dalmacije, 2. del

Pogovor o Toskani in o njenih lepotah, z turistično agencijo, z renatanim avtomobilom ali pa s kolesom. Ja tako sva se odločila maja 2018, spakirala kolesa v avto in se odpeljala (odkolesarila) novim dogodivščinam naproti. No priprave so bile nekoliko daljše, naletela sva na različne kolesarske poti ampak v večini vse po asvaltiranih poteh. Našla pa sva tudni nekaj kombinacij in eno tisto pravo "TuscanyTrail". Nekoliko težje je bilo priti do gpx poti, namreč na uradni strani ti ponudijo precej podatkov in med drugim tudi to, da je prijavnina na "dirko" 60€ no bila je 2018 in ko se prijaviš dobiš gpx. Do gpx mi je uspelo priti z nekaj potrplenja in živčki. "ToscanyTrail" dirka ni ravno dirka, ampak bolj to, da samo kolesarjenje zaključiš predvsem brez poškodb in dobrega zdravja :) mislim, pa da imaš na razpolago 14 dni. Sama pot po Toskani je precej mešana asfaltirna cesta, makadamske poti, enoslednice, prevladujejo pa seveda makadamske poti.

 

Kot je iz naslova že razvidno, sva kolesarjenje po Toskani planirala za prvomojske praznike. Startala sva 25., pred nama je bilo cca 8 ur vožnje z avtomobilom do kraja Massa, kjer se uradno kolesarjenje tudi prične. V mestecu Massa sva poiskala prenočišče, parkirni prostor za jeklenega konjička, kateri naju bo čakal do povratka in seveda še zadnje priprave za start naslednjega dne.

 

Jutro, start okrog 9:00, najprej se je bilo potrebno prebit ven iz samega mesta po vseh možnih stranskih ulicah, glavnih cestah in med naselji. Končno po 8 km kolesarjenja prvi makadam in prvi vzponi.

 
Za prvi dan sva si kolesarjenje nekoliko olajšala cca 60km in okrog 900 višinskih metrov, da se malo ogrejeva in pripraviva za naslednje dni. Podlaga je bila kar razgibana od asfalta do makadama, nekaj enoslednic spusta bol malo. Najin cilj je mestece Lucca. Kolesarila sva približno 6 ur, seveda je bilo umes fotkanje, malica, kosilo, ogledi, počitek ... ;) Prvi dan je bil zaključen skoraj po planu, tik predno sva kolesi odložila k počitku, defekt. Dobesedno na dvorišču hiše kjer sva tisto noč prespala.

 

imageimageimageimageimageimageimageimageimageimageimageimage

 

5.10.2019 / Brač

 

Kolesarjenje po otikih Južne Dalmacije se je pričelo z jutranjih vstajanjem ob 5:00, dan poprej sva avto napolnila z vso možno opremo, katero kolesar potrebuje za malo daljše relacije. No kot pravim ob 5:20 sva se odpravila na pot proti pristanišču imenovanim Krilo Jesenice na Hrvaškem. Vožnja z avtomobilo je trajala približno 6 ur. Sledilo je raztovarjanje in natovarjanje na barko, prtljaga, kolesa in dodatni dodatki ;). Ob 13:00 izplutje ... iz pristanišča Krilo Jesenice smo pričeli z plovbo proti pristanišču Pučišće na otoku Braču, med plovbo pa so nas postregli še z kosilom (precej slanim kosilom), nato je sledilo še preoblačenje v kolesarska oblačila. Ob 15:00 zasidramo in prva kolesa so že na kopnem, namreč vsega skupaj nas je bilo 30 kolesarjev in 30 koles iz barke ni bil ravno mačji kašel, ampak ekipa je bila že dobro zverzirana in prekladanje koles iz barke in nazaj ni predstavljala večjega zalogaja.

Preberite več: Kolesarjenje po otokih Južne Dalmacije, 1. del

Kaj je "IZPITNA TURA"

 

V sklopu Komisije za turno kolesarstvo (KTK), katera deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije, se tekom leta izvajajo izobraževanja za nove turno kolesarske vodnike. Tukaj kandidati pridobijo znanje iz področja planinstav, prve pomoči, vodenja, prehrane, servisa kolesa, tehnične vožnje in še kaj bi se našlo. Seveda pa ne gre brez izpitov in potrjevanja pridobljenega novega znanja, tako kandidata najprej ocenima ali je kondicijsko dovolj pripravljen, sledi izpit iz planinstva (zgodovina, orentacija, vreme v gorah, itd..), nato izpit iz področja kolesarjenja (seveda imamo vmes čas, da se o vsem tem še podučimo) prehrana, vodenje skupin, prva pomoč, servis kolesa, tehnična vožnja, pravo, itd .. .

 

In ko kandidat vse to in še nekaj zdraven, uspešno opravi. Mora uspešno opraviti tudi izpitno turo. Kandidat najavi turo komisiji, komisija izbere mentoraj, nato sledi usklajevanje glede objave izpitne ture in same vsebine objave. Izpitna tura mora vsebovati minimalno 600 višinskih metrov in minimalno 20 kilometrov dolžine. Kandidat za vodnika mora uspešno opraviti celoten postopek vodenja ture (pregled koles udeležencev, zdravstveno stanje, ogrevanje, tempo vodenja skupine, komunikacija z pomočnikom, komunikacija z udeleženci, itd.. . Seveda smo mentorji pozorni na vsako malenkost in kandidata ocenjujemo tekom celotne ture. Ob zaključku sledi še pogovor ali je šlo vse tako kot je moralo, nato mentor kot kandidat oddata potrebno papirologijo komisiji in ta se na podlagi nje in mnenja mentorja odloči o uspešnosti opravljene ture. Tako kandidat pridobi naziv turnokolesarski vodnik I ali TKVI.


Podkategorije