Iz ozadja osvetljene silhuete subjektov (naj bo to oseba, roža, konj ali kavboj) so lahko videti čudovito, če je le iz oblike subjekta v trenutku mogoče razbrati, kaj slednji je. Zato pri takšnih fotografijah najbolje delujejo posamični subjekti. Če se dve osebi objemata, je njuna temna silhueta lahko videti kot ena velika brezoblična gmota - gledalec morda v tem ne vidi dveh oseb, ki se objemata. Kar se tiče fotoaparata, je trik za dobre posnetke silhuet to, da se pretvarjate, kot da subjekta sploh ni

Na slikah sta mi všeč megla ali pršec. Mislim, da je zaradi njiju prizor bolj skrivnosten, a negativen stranski učinek je, da vgrajeni svetlobni merilnik v fotoaparatu ne meri pravilno in da na sliki ni videti tega, kar vidite s prostim očesom. Tako kot pri drugih stvareh obstaja tudi tu trik, s katerim dosežete dobro osvetlitev, ki ohrani meglen videz. Najprej usmerite fotoaparat v meglo in do polovice pritisnite sprožilec (tako fotoaparat izmeri vrednosti tega območja). Zdaj s kontrolnikom za izravnavo osvetlitve povečajte količino osvetlitve za eno stopnjo (dejansko nastavljate vrednost, ki je drugačna od meritve fotoaparata; prepišete jo s povečanjem osvetlitve za eno stopnjo). V Nikonovih fotoaparatih naredite to tako, da pritisnete gumb za izravnavo osvetlitve na zgornji desni strani fotoaparata (takoj za sprožilcem).

Ko pomislim na fotografije, na katerih so sledi luči, se mi vedno prikažejo podobe sledi luči avtomobilov, ki vozijo ponoči, kar je lažje posneti, kot si predstavljate. Potrebujete samo stojalo in daljinski sprožilec (s čimer poskrbite, da se nič niti trohico ne premakne, medtem ko je zaslonka odprta - in odprta bo nekaj sekund, toliko, da se luči vidno premaknejo. Daljša, kot je osvetlitev, daljše so sledi luči). Ko je fotoaparat na stojalu in je daljinski sprožilec pripravljen, prestavite način

Posnetki strele so lahko zelo dramatični, saj blisk traja samo delček sekunde. Če lahko zamrznete ta trenutek, dobite očarljivo fotografijo, vendar kot je običajno pri fotografiranju pokrajine, morate ujeti pravi trenutek (in imeti malo sreče). Preden vam povem, kako ujamete strelo s fotoaparatom, vam želim povedati, kako ne ujamete strele s svojim telesom. Ne stojte na dežju ali pod drevesom itd. Fotografirajte z varne razdalje (ker boste drugače za strelo prenosni strelovod) in bodite tako pazljivi, kot bi ne bili raztresen fotograf. In zdaj k tehniki. Najprej postavite fotoaparat na stojalo (to je nujno). Nastavite način podaljšane osvetlitve (na nekaterih fotoaparatih nastavitev B), da bo zaslonka odprta toliko časa, kot boste pritiskali sprožilec.No ja, gumba na fotoaparatu ne boste dejansko pritisnili - uporabili boste daljinski upravljalnik (kabel s sprožilcem, ki ga pritrdite na fotoaparat) ali brezžični sprožilec. Zakaj: vsak najmanjši premik med tem, ko je zaslonka odprta, pomeni, da bo posnetek zamegljen in neuporaben.

Sončni zahod bi moral biti na posnetku temen, kajne? Vendar če fotografirate v načinu nastavitve zaslonke (način, ki ga uporabljam pri fotografiranju v naravni svetlobi) ali v programskem načinu, bo fotoaparat skušal izbrati pravo osvetlitev, saj se ne zaveda, da želite poslikati sončni zahod in na posnetku bo zahajajoče sonce takšno, kakor bi bilo sonce uro pred zahodom. Trik je, da fotoaparat pripravite do tega, da napravi temnejši posnetek. To lahko naredite z izravnavo osvetlitve ali pa naredite naslednje: preklopite na programski način, namerite v sončni zahod (usmerite se na oblak ob zahajajočem soncu, če je mogoče), nato pritisnite sprožilec do polovice in ga zadržite.

Ali želite na sliki slapa doseči tisti svilnati učinek vodnega toka, kakršnega vidite na fotografijah profesionalcev? Skrivnost je vtem, da pustite zaklop odprt (za sekundo ali dve), tako da se voda premika, medtem ko vse ostalo (skale in drevesa okoli slapa ali potoka) miruje. Naredite tako: preklopite digitalni fotoaparat v način za nastavitev časa osvetlitve (S ali Tv na gumbu za izbiro načina) in nastavite čas osvetlitve na 1 ali 2 sekundi. Tudi če fotografirate slap v nekoliko oblačnem vremenu, bo za nekaj sekund odprt zaklop prepustil preveč svetlobe in nastala bo bela, preosvetljena fotografija. Zato profesionalci naredijo nekaj od tega: (1) slapove fotografirajo ob sončnem vzhodu ali prej oziroma takoj po sončnem zahodu, ko je manj svetlobe.

Ko pridete v tuj kraj z velikim fotoaparatom in dolgim objektivom, izstopate kot žirafa med severnimi medvedi in pritegnete veliko pozornosti. Na začetku. Dalj časa kot se zadržujete v nekem območju, bolj bodo ljudje spoznali, da ste nenevarni, in čez čas ne bodo več menili za vas. To je vaš cilj - da pridete do točke, ko vam nihče več ne posveča pozornosti (kar je nasprotno kot v vsakodnevnem življenju, kajne?). Ko niso osredotočeni na vas in na to, kar počnete, bodo nadaljevali s svojim običajnim početjem in ko se to zgodi, se pojavijo priložnosti za resnično nepozabne fotografije. 

To se bo zdelo morda samo po sebi umevno, vendar vam ne morem povedati, kolikokrat sem bil na fotografiranju v skupini, ko je vsaj eden rekel: »Nebo nam popolnoma uničuje današnje fotografiranje.« Sivo nebo je sicer res neprijetno, vendar je nekaj, kar ob takih dneh lahko naredite: kompozicije slik sestavite tako, da je na njih čim manj (ali nič) tega sivega neba. Če greste fotografirat z namenom, da se boste kar najbolj trudili, da na fotografijah ne bo neba, boste lahko izkoristili vse prednosti, ki jih sivo nebo prinaša: barve so zelo nasičene in sence na fotografijah so resnično mehke.

Ko se odpravljate na obrobje mesta, bodite pozorni na priložnost za posnetek, ki je vedno všečen - posnetek drevesa osamelca. Lahko je na polju, travniku, na vrhu griča, če boste le pozorni, boste prej kot ne naleteli na enega, osamelci pa so motiv za resnično zanimive fotografije. Mogoče boste našli skupino treh ali štirih dreves, v takem primeru oblikujte posnetek tako, da bo videti, kot da je samo eno drevo (pri kompoziciji odrežite ostala drevesa iz posnetka in pustite veliko

Če fotografirate portret na prostem in želite profesionalnejši videz, boste pozornost usmerili na osebo. Za to morate zmanjšati vpliv ozadja in med osebo ter ozadjem ustvariti vidno ločnico. To najlažje dosežete z manjšo globinsko ostrino. Preklopite digitalni fotoaparat v način za nastavitev zaslonke in nastavite najnižjo ali skoraj najnižjo stopnjo f. (Če je najnižja vrednost f/2,8, uporabite f/2,8 ali naslednjo vrednost f/3.5.) S temi vrednostmi dosežete, da je oseba izostrena, ozadje pa ne. To neizostreno ozadje je zelo priljubljena tehnika, ki jo profesionalni fotografi uporabljajo pri fotografiranju portretov na prostem.